Cerkve in kapele

Župnijske cerkve so odprte v času bogoslužnih terminov, podružnična svetišča pa po predhodnem dogovoru ter ob obredih na praznike cerkvenih zavetnikov.

 

Nadžupnijska cerkev sv. Martina

Predvideva se, da je na prostoru današnje cerkve že v 9. stoletju stala misijonarska postaja iz časov pokristjanjevanja. Cerkev, ki ima svoje zasnove v romaniki, so začeli graditi v drugi polovici 12., morda v 13. stoletju, s številnimi kasnejšimi prezidavami. Od prvotne zasnove sta ohranjena zvonik in glavna ladja ter svojevrstno križno obokan strop. Tega zaznamuje t.i. arhitekturni slog »laška skupina«, ki se je prvič uporabil pri gradnji kartuzijanske cerkve v Jurkloštru in je vplival na zidavo drugih cerkva tedanje laške pražupnije. Našteto uvršča cerkev med pomembnejše romanske spomenike v Sloveniji. Cerkev je doživela številne prezidave in je arhitekturno konglomerat romanskega, gotskega, baročnega in modernega sloga. Glavna ladja s stolpom je romanska, stranski ladji – severna Antonova in južna Marijina sta bili pozidani v 14. stoletju v času gotike, obe stranski kapeli, poslikani s freskami Johannesa Zlatousta Vogla in vseh deset oltarjev pa je baročnih. Na zunanji steni baročne kapele Frančiška Ksaverja je v školjkasto oblikovani stenski vdolbini vzidan kamniti lev, ohranjeni del večjega rimskega nagrobnika, ki so ga v obdobju baroka po okusu tedanjega časa kamnoseško predelali. Cerkev je do začetka 19. stoletja obdajalo obzidje, znotraj katerega je bilo pokopališče. Iz tega časa je zunaj prezbiterija tudi gotski oporni steber, v katerem je gorela večna luč. Ob zadnji dozidavi leta 1935 je cerkev sv. Martina dobila današnjo podobo.

Cerkev je za oglede odprta po dogovoru in v času maš.

Maše ob delavnikih:
pon., sre.: 7.30 (tudi vsak prvi petek v mesecu)
tor., čet., pet., sob: 19.00
tor., čet., pet., sob.: 18.00 (zimski čas)
nedeljske maše: 7.00, 9.00 in 10.30

Pokaži na zemljevidu >>


Cerkev sv. Mohorja, Šmohor

Na zaobljenem vrhu Šmohorja se nahaja cerkvica sv. Mohorja, najstarejša in najvišje ležeča laška podružnica, ki jo listine posredno omenjajo že leta 1421. Cerkev je bila nekajkrat prezidana, tako da je postala višja, v začetku 16. stoletja so ji prizidali tudi prezbiterij in zvonik. V notranjosti najdemo prižnico iz 17. stoletja, glavni oltar iz 18. stoletja in stranska oltarja z baročnimi krili iz 19. stoletja. Zunanjost cerkve je preprosta in nečlenjena, obdajajo pa jo tri stare mogočne turške lipe, ki štejejo več sto let.

Pokaži na zemljevidu >>

 

Cerkev Matere Božje, Marija Gradec

Na griču, ob izlivu potoka Lahomnice v reko Savinjo, stoji cerkev Matere Božje. Njeno notranjost krasijo ohranjene freske z gotskimi in renesančnimi prvinami, ki so v slovenskem prostoru prava redkost. Cerkev z enotno zasnovo brez delitve na prezbiterij in ladjo so začeli graditi leta 1505, dodatno so jo dogradili še v 17. stoletju, iz tega časa je tudi glavni oltar s kipom Karmelske Matere z Jezusom v naročju. Stoletje kasneje so bile ob vznožju griča, na katerem stoji cerkev, zgrajene štiri baročne kapele (posvečene Marijinemu vnebohodu, Kristusu, srcu Jezusovemu in sv. Petru), pred katerimi so ob stopničasti pešpoti proti cerkvi vse do konca 18. stoletja uprizarjali zadnje prizore pasijonskih iger, prizor križanja pa pred cerkvijo. Omenjeni pasijon velja za prvi prikaz gledališke igre v Laškem in naj bi potekal v slovenskem jeziku. Ob kapelah je bilo postavljeno še votivno (zahvalno) znamenje z Marijinim kipom, ki je bilo pozneje preneseno v Laško pred cerkev sv. Martina na Aškerčev trg.
V bližini cerkve se nahaja dvorec, nekoč imenovan Hof zu Graz, ki je stal že preden so postavili Marijino cerkev in je skozi čas zamenjal številne lastnike. Med lastniki so tako bili jurkloštrski samostan, Celjski grofje, baroni Mosconi in drugi. Danes je dvorec preurejen, v njem pa se nahaja Gostišče Čater.

Pokaži na zemljevidu >>

 

Cerkev sv. Katarine, Kuretno

Nastanek cerkve je mogoče umestiti v čas okrog leta 1500, zaradi česar velja cerkev za eno izmed najstarejših v laški prafari. Sedanji glavni oltar je posvečen sv. Katarini, okoli katere so nanizani kipi samih svetnic: sv. Marjete, sv. Apolonije, sv. Barbare in sv. Lucije. Stranski oltar nasproti prižnice je posvečen svetnici, sv. Doroteji, medtem ko je stranski renesančni oltar posvečen sv. Marku in vsebuje sliko Poklona treh kraljev, pomembno italijansko delo iz prve polovice 17. stoletja. Cerkev je do leta 1826 obdajalo pokopališče, od katerega je še danes ohranjeno ovalno obzidje.

Pokaži na zemljevidu >>

 

Cerkev sv. Mihaela, Šmihel

Dvostolpna romarska cerkev, posvečena sv. Mihaelu, je bila zgrajena med leti 1637 in 1641 in jo prištevamo med ambientalno najpomembnejše kulturne spomenike v porečju Savinje. V njenih kamnoseških in rezbarskih detajlih se prepletajo gotski elementi z renesančnimi stilnimi prvinami. Mogočno notranjost dopolnjujejo »zlati oltarji«: glavni oltar, ki ima na sredini kip sv. Mihaela s štirimi kipi angelov, stranska oltarja ter dva oltarja ob stenah ladje. Eden od teh oltarjev je bil nekdaj glavni oltar v porušeni cerkvi sv. Egidija v Zidanem Mostu.
Ob zanimivi poti do cerkve še danes zasledimo štiri od nekdaj sedmih kapelic križevega pota, nekoč poslikane s freskami, danes pa slabo ohranjene in uničene zaradi podpisov obiskovalcev. Kapele je dal postaviti laški nadžupnik Janez Zlatoust Cobelli de Belmonte po končani zidavi cerkve.

Pokaži na zemljevidu >>

 

Cerkev sv. Krištofa, Krištof

Legenda pravi, da je na mestu sedanje cerkve že pred več stoletji stala njena predhodnica, ki je sčasoma propadla. Cerkev, dograjena leta 1738, je posvečena sv. Krištofu, v njej pa se nahajajo najstarejše orgle na Slovenskem z letnico 1682, ki so bile sprva v cerkvi sv. Martina. Orgle so bile upodobljene tudi na bankovcu za 200 tolarjev.

Pokaži na zemljevidu >>

 

Cerkev Lurške Matere Božje, Rimske Toplice

Romarska cerkvica Lurške Matere Božje, imenovana Lurd, je bila zgrajena leta 1886, pri gradnji pa so v oltar vzidali nekaj kamnov, ki so jih prinesli iz znamenite votline v francoskem Lourdu. Novo zgrajena cerkev se je ljudem hitro priljubila in postala dobro obiskana božja pot, hkrati pa cerkev zaradi svoje lege ponuja čudovit pogled na celotne Rimske Toplice.

Pokaži na zemljevidu >>

 

Cerkev blaženega Antona Martina Slomška, Zgornja Rečica

sv_MartinaSlomska.jpg

sv_MartinaSlomska.jpg
V slikoviti Rečiški dolini stoji cerkev blaženega Antona Martina Slomška, delo Plečnikovega asistenta Janeza Valentinčiča. Cerkev je bila zgrajena leta 1939 in začasno posvečena Slomškovemu zaščitniku sv. Antonu Puščavniku. V čast blaženemu Antonu Martinu Slomšku je bila cerkev kot prva v Sloveniji posvečena leta 2000, Slomškov kip pa je dobil častno mesto na glavnem oltarju.
Vpliv velikega mojstra Jožeta Plečnika je viden pri obliki zvonika, zasnovi notranjosti in glavnega oltarja, zunanjost pa odlikuje zanimiva in pestra kombinacija različnih vrst kamna, opeke in betonskih elementov. Posebnost so balkoni zvonika, ki jih prekrivajo betonske kupole in usmerjajo zvonjenje navzdol po dolini.

Pokaži na zemljevidu >>

 

Cerkev sv. Mavricija, Jurklošter

Samostanska cerkev sv. Mavricija iz leta 1227, zidana v poznoromanskem slogu, se je kot edini del samostanskega kompleksa ohranila do danes, na nekdanjo kartuzijo pa opozarja še srednjeveško obzidje z obrabnim stolpičem.
Oblika cerkve je ozka in dolga, tipično samostanka, njena posebnost je rebrast križni obok – arhitekturna posebnost, imenovana »laška skupina«, ki se je nato pojavila še pri nekaterih drugih cerkvah v laškem okolišu. Posebnost cerkve je tudi edinstveni gotski kamniti zvonik na lesenem ostrešju. Bogata in zanimiva notranjost razkriva prižnico in oltar z letnico 1868, najdemo pa tudi nekaj originalnih poznoromanskih in zgodnjegotskih elementov in ostankov renesančnih slikarij. Zanimiva je tudi zunanjost cerkve, v nišah neoromanske fasade so upodobljene tri osebe, ki so povezane s preteklostjo samostana in cerkve – kip krškega škofa Henrika I. in kip sv. Janeza Krstnika, kip v osrednji niši pa naj bi upodabljal Leopolda VI. Babenberškega ali sv. Mavricija.

Pokaži na zemljevidu >>

 

Kartuzija Jurklošter, Jurklošter

V ozki dolini potoka Gračnica najdemo ostanke kartuzijanskega samostana, ki so ga francoski in italijanski menihi ustanovili okoli leta 1170. Samostan je bil ob koncu 12. stoletja prvič opuščen. Ponovno ga je leta 1208 oživel štajerski vojvoda Leopold VI. Babenberški, ki je omogočil gradnjo cerkve sv. Mavricija v povsem novem arhitekturnem slogu, poimenovanem »laška skupina«, značilnost katerega je križnorebrasti obok kvadratnih presekov cerkvene ladje. Samostanu so bili kasneje zelo naklonjeni Celjski grofje, ki so ga denarno podpirali, mu podelili sodno imuniteto in nova posestva. Prav iz obdobja Celjskih grofov je znana zgodba o Frideriku Celjskem in Veroniki Deseniški, ki govori o prepovedani ljubezni, skrivanju za samostanskimi zidovi in tragični smrti Veronike.
Konec 15. stoletja so samostan razdejali Turki, v času kmečkih uporov med leti 1573 in 1635 pa so ga izropali okoliški prebivalci. Kartuzija je bila nato predana jezuitom, ki so v njej živeli do razpustitve leta 1773. Večina knjig iz samostanske knjižnice je bila odpeljana v Gradec, celotno gospoščino z vsem imetjem pa je prevzela država. Graščina je kasneje prehajala iz rok v roke različnih podjetnikov, ob koncu II. svetovne vojne pa je bila požgana. Danes so ohranjeni le manjši del samostanskega kompleksa, obrambni stolp in cerkev sv. Mavricija.

Za organizirane skupine so možni vodeni ogledi po predhodni najavi ali od maja do oktobra ob nedeljah in praznikih od 14.00 do 17.00.

Več informacij:

Zavod Odon Jurklošter
Jurklošter 24
2373 Jurklošter
I: www.odon.si
E: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
T: 03 734 08 61

Pokaži na zemljevidu >>


Ostale cerkve

  • Cerkev sv. Jedrti Nivelske v Sedražu
  • Cerkev sv. Marjete v Rimskih Toplicah
  • Cerkev Brezmadežnega spočetja device Marije v Širju
  • Cerkev Srca Jezusovega pri Zidanem Mostu
  • Cerkev sv. Kolomana v Lokavcu
  • Cerkev sv. Miklavža v Lažišah
  • Cerkev sv. Kancijana na Polani
  • Cerkev sv. Jošta pod Lisco
  • Cerkev sv. Trojice nad Lahovim Grabnom
  • Cerkev sv. Petra v Oleščah
  • Cerkev sv. Ruperta v Šentrupertu
  • Cerkev sv. Lenarta na Vrhu nad Laškim

Pokaži na zemljevidu >>

 

Kapelica sv. Janeza Nepomuka, Laško

Nekoč so v mestih ob rekah v avstro-ogrski monarhiji radi postavljali sohe in podobe svetnika Janeza Nepomuka, ki upodobljen s prstom na ustnicah oživlja legendo o svoji mučeniški smrti, saj ni želel prelomiti prisege o spovedni molčečnosti. Iz kapelice ob Savinji je kot zavetnik splavarjev blagoslavljal številne splave nekoč živega splavarjenja na reki, velja pa tudi za zaščitnika pred poplavami.

Pokaži na zemljevidu >>

 

Kapelica sv. Barbare, Trobni Dol

Prvotno je bila kapelica posvečena Materi Lurški, vendar so jo zaradi slabega stanja leta 1993 obnovili in posvetili sv. Barbari. Za arhitekturno moderno oblikovano kapelo je značilen stolp z dvema vbočenima strehama, podobo svetnice pa ponazarja likovna kompozicija iz gline, stekla in železa. Kapelica ima štiri zvonove, za obiskovalce pa je najpomembnejši prvi – zvon želja.

Pokaži na zemljevidu >>

 

Žegnan studenc, Laško

Studenec, ki izvira izpod Huma, so zajeli v času gradnje Južne železnice, voda iz tega izvira pa je veljala za najboljšo pitno vodo daleč naokoli. Današnjo podobo je studenec dobil leta 1906, ko ga je uredilo tedanje Olepševalno društvo – postavili so kapelico, uredili izvir ter v polkrogu zasadili smreke, ki so zamenjale prvotni nasad belih brez.
Po legendi sta nekega vročega poletnega dne mimo usihajočega studenca prišla duhovnik in njegov spremljevalec. Ker je voda iz studenca le počasi tekla in svoje žeje nista mogla potešiti, je duhovnik pokleknil, se poglobil v kratko molitev in preko studenca napravil križ. Voda je nato obilno pritekla in odžejala oba pohodnika, legenda pa je s svojo zgodbo poimenovala izvir.
 

Pokaži na zemljevidu >>


Evharistični križ

evharisticnikriz.jpg

evharisticnikriz.jpg
Tik pod vrhom Huma stoji 3m visok križ. Prvoten križ je leta 1936 izdelal celjski mojster Miloš Hohnjec, postavili pa so ga pred 2. svetovno vojno v spomin na Evharistični kongres v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil križ požgan. Tudi po vojni niso bile prave okoliščine za njegovo postavitev. Natanko 50 let kasneje pa je bil ponovno postavljen na svoje prvotno mesto. Nekaj let je bil na križu kip Kristusa kralja (original hrani župnišče sv. Martina), sedaj pa je pritrjena tabla z napisom: »Znova postavili so me iz obljube zelo prave župljani in drugi Laščani pravi«.

Pokaži na zemljevidu >>

Pretežno oblačno

29°C

Laško

Pretežno oblačno
Vlažnost: 42%
Veter: Jugo - 11.27 km/h
Sobota 13°C / 24°C Dež
Nedelja 11°C / 20°C Nalivi
Ponedeljek 9°C / 20°C Pretežno sončno
Torek 8°C / 22°C Pretežno sončno
Sreda 11°C / 24°C Pretežno sončno
Četrtek 12°C / 26°C Delno oblačno
Petek 13°C / 26°C Delno oblačno
okvir_m2.png
okvir_m2.png

  

© 2014 STIK, Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško. T: +386 3 733 89 50. E: info@lasko.info

Da bi vam olajšali uporabo spletne strani uporabljamo piškotke (ang. cookies). Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Če ne boste spremenili nastavitev brskalnika, pomeni da soglašate z uporabo piškotkov. Več o piškotkih

Soglašam!

Novi Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012), ZEKom-1 je v pravni red prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Pridobljene informacije in podatke bomo skrbno varovali ter jih uporabljali izključno za potrebe izvajanja storitev.

1. O piškotkih

Piškotki niso nič novega, vsi obiskovalci spletnih strani imamo na svojih računalnikih, tablicah, mobitelih shranjenih že veliko piškotkov z različnih spletnih strani. Novo je zgolj to, da z novo zakonodajo (ZEKom-1) prihaja do sprememb glede obveščanja oz. soglašanja obiskovalcev z njihovo uporabo.


2. Kaj so piškotki?

So male besedilne datoteke, ki jih večina spletnih mest shrani v naprave, s katerimi uporabniki dostopajo do interneta z namenom prepoznavanja posameznih naprav, ki so jih uporabniki uporabili pri dostopu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga ima uporabnik - ta lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotki niso škodljivi in so vedno časovno omejeni.


3. Zakaj so piškotki potrebni?

So temeljnega pomena za zagotavljanje uporabniku prijaznih spletnih storitev. Interakcija med spletnim uporabnikom in spletnim mestom je s pomočjo piškotkov hitrejša in enostavnejša. Z njihovo pomočjo si spletno mesto zapomni posameznikove preference in izkušnje, s tem je prihranjen čas, brskanje po spletnih mestih pa bolj učinkovito in prijazno.

Nekaj konkretnih primerov uporabe piškotkov:

  • za boljšo uporabniško izkušnjo spletne strani obiskovalcem prilagodimo prikaz vsebine glede na pretekle obiske
  • za shranjevanje izbire pri ustvarjanju ožjega izbora naprav in ponudbe ter njihove primerjave
  • na delih spletnih mestih, kjer je potrebna prijava, vas ohranimo prijavljene
  • za prepoznavanje vaše naprave (računalnik, tablica, mobitel), ki omogoča prilagajanje prikaza vsebine vaši napravi
  • za spremljanje obiska, kar omogoča preverjanje učinkovitosti prikaza vsebin in ustreznosti oglasov ter stalno izboljšavo spletnih strani
  • za delovanje določenih storitev so nujni (npr. spletne banke, spletne trgovine in druge oblike e-poslovanja, …)

4. Onemogočenje piškotkov

Vi odločite, ali boste dovolili shranjevanje piškotkov na vaši napravi. Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v vašem spletnem brskalniku.

Za informacije o nastavitvah za piškotke izberite spletni brskalnik, ki ga uporabljate.


Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.