Grad Tabor

Ob vznožju Huma stoji srednjeveški grad Tabor, med Laščani poznan tudi kot »Stari grad«, o nastanku katerega je bolj malo znano in zapisano.

Pokaži na zemljevidu >>

Domnevamo, da so ga kmalu po nastanku laške gospoščine v 12. stoletju zgradili za urade zemljiške gosposke in njim pripadajočega deželskega (krvnega) sodišča. Kot sedež samostojne enklave na Štajerskem je naslednja stoletja grad pripadal večinoma Habsburžanom in iz njih izhajajočim različnim družinskim plemiškim vejam. Zaradi ugodne zemljepisne lege in tod speljanih pomembnih trgovskih poti je imel laški okoliš zaželen gospodarski položaj. Trdnjava nad laškim trgom je zato vedno pripadala visoki gosposki, ki pa ga je velikokrat prepuščala v zakup ali kot poroštvo različnim grofom in baronom. Ker so ti večinoma prihajali od drugod, v njem niso prebivali in tako je grad počasi, a nezadržno propadal. Celjski grofje so ga še uporabljali kot lovski dvorec, urade pa so deloma že preselili v dolinski, trški del današnjega mesta. Med turškimi vpadi je gosposka grad še nekoliko obnavljala ter ga prepuščala tržanom, da so se tu utaborili in zavarovali pred turško nadlogo – od tod tudi ime gradu. Ko je izgubil še zadnji obrambni pomen, je grad zapuščen sameval in pretekla stoletja že pričakal kot zaraščena razvalina. Zanj so skrbeli različne premožnejše trške družine in olepševalno društvo.

So se pa že tedaj širile legende, kot je tista o dragocenem zakladu, zakopanem pod nekdanjo ruševino, ali pa legenda o podzemnem predoru, izkopanem do spodnjega trga pred cerkvijo. Omeniti je treba tudi strupeni ruj (Toxicodendron radicans) – redko rastlino z ameriške in azijske celine, ki se je nekdaj po čudno naključni poti zasejala po grajskih zidovih.

V drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja je Pivovarna Laško, d. d., pristopila k temeljiti prenovi in restavriranju gradu ter ga z lastnimi investicijami preuredila v turistične in gostinske namene. V nekdanjem stanovanjskem delu je zdaj restavracija (Restavracija Pavus) z vrhunsko gastronomsko ponudbo, v stolpnem delu je dvorana za civilne poroke, pod njo pa razkošna vinoteka. S spoštovanjem preteklosti in ohranitvijo kulturnozgodovinskih vrednot so prostori opremljeni v duhu nekdanjih graščakov, zunanjost pa izpričuje prvotno podobo srednjeveške utrdbe, kot je tukaj stala nekoč.

Ob parkirišču gradu je izhodišče športno-rekreativne pohodne poti A7 - Pot na Hum.