Čebelam in divjim opraševalcem prijazne zasaditve vrtov

Dandanes vse bolj spoznavamo pomen samooskrbe s hrano. Pri njeni zagotovitvi igrajo ključno vlogo tudi opraševalci, saj omogočajo preživetje številnim rastlinskim vrstam, ki jih ljudje nujno potrebujemo za zdravje in dobro počutje. Vstopite v čudoviti svet njihovega sobivanja in posadite avtohtone medovite rastline tudi na vašem vrtu, balkonu …

E-priročnik: Soodvisnost rastlin in opraševalcev

Video: Avtohtone medovite rastline in njihov pomen

Ali ste vedeli?

A)Neizkušene čebele bodo letele vedno proti modro in rumeno obarvanim cvetovom.

B)Medonosne čebele se posamezen vonj naučijo prepoznati ob posamezni izkušnji in ga nato od ostalih vonjev ločiti z 90 % natančnostjo.

C)Čmrlji imajo raje cvetove s toplo medičino.

D)Včasih so cvetovi oblikovani v majhne pasti. Ko opraševalce prileti vanje, ne more odleteti iz cveta, dokler ga ne opraši.

E)Da nekatere opraševalce imenujemo ”tatovi medičine”, saj iz cveta medičino posrkajo, ne da bi pri tem cvet oprašili. Čmrlji na primer pri cvetovih, v katere ne morejo zlesti, pri dnu v cvet naredijo luknjico in skoznjo posrkajo medičino.

F)Ni vsak cvet primeren za medonosno čebelo. Čebelam najljubši cvetovi so:

• bele, rumene ali modre barve z ultravijoličnimi vzorci
• pogosto dišijo
• so ali ustnate oblike ali razprti, so plitki ali kratko cevast.

G)V nekaterih delih Kitajske morajo sadna drevesa zaradi izginjanja opraševalcev, ki je posledica onesnaženega okolja, opraševati ročno.

H)V Sloveniji rase kar 3500 avtohtonih rastlinskih vrst, kar je več kot pa v 15x večji Nemčiji, ki ima le okoli 2400 avtohtonih rastlinskih vrst.

I)Eden izmed najbolj ogroženih vrst metuljev v Sloveniji, barjanski okarček (Coenonympha oedippus), se hrani predvsem na cvetovih srčne moči (potentilla erecta), travniške izjevke (Succisa pratensis) in žgoče zlatice (Ranunculus flammula), ki rastjo na barju. Intenzivno gospodarjenje s travniki Ljubljanskega barja povzroča izginjanje teh rastlinskih vrst in zaradi tega je populacija barjanskega okarčka tam v zadnjih šestih letih upadla za 69 %.