Boris Vrabec, Laščan z več kot 5 milijoni všečkov za fotografije Laškega

 

 

Kot fotografu so mi všeč takšni dogodki, kot je novembrsko Martinovo v Laškem, saj so polni barvitosti, ki jih pričarajo stari običaji, in trenutkov, ki hitro minejo. Na pohodih, kot je novembrski Po starih trških mejah Laškega, poleg razglednih točk, ki jih dobro poznam, rad ujamem podobe ljudi. Najbolj pa me ljudje poznajo po slikah mesta in pokrajine. Območje Laškega ponuja veliko lepega vsakomur, ki išče prave motive in najlepšo svetlobo.

 

Kdaj fotografirati? Ob sončnem vzhodu …

Najlepše fotografije nastanejo tik pred sončnim vzhodom in v desetih minutah po njem. Poleti je zato treba zgodaj vstati in se podati na izbrano točko. Jeseni je lažje. Kdor prej vstane, ima več od dneva in od fotografiranja.

 

Kje fotografirati? Na razglednih točkah.

Ko greš po prave motive, greš na kakšno lepo pot in s seboj ne odneseš samo posnetka. Po lepe panorame se splača povzpeti pravočasno na Hum, kjer sem ob vzhodu že srečal ljudi od vsepovsod, celo s Tajske in iz Litve. Malo je treba pogledati, kje je tista skala, s katere je razgled najlepši. Prijetno je iti na Krištof, kjer so v cerkvi Sv. Krištofa najstarejše orgle v Sloveniji, ob cerkvi je drevo, ki vedno pritegne moje poglede, od tod pa je tudi zame najlepši razgled na Laško. Tu gre tudi Pot treh cerkva, ki vodi naprej do lahko dostopnega Sv. Mihaela, ki je včasih kot otoček med meglicami. Če greste na resnejši pohod, pojdite od Šmohorja do Maliča. Na grebenu so krasni sončni zahodi in od tu se ob dobrem vremenu vidi vse do Panonske nižine.

 

Kaj fotografirati v mestu? Glejte v vodno gladino …

Laško je lepo mesto. Krasne fotografije ponujajo njegovi trgi in stavbe ter seveda razgledi z gradu Tabor. Sam imam posebej rad odseve mesta v reki Savinji. Vanjo se oziram z lepo urejene Zdraviliške poti. Blizu mosta, pri Špici, se spustim do reke in lovim podobe v vodi. Ena od takih fotografij je tudi na razglednicah Laškega.

 

Kako fotografirati? Odgovor je vedno isti, s srcem.

Od nekdaj sem pohodnik in planinec in že kakšnih 40 let fotografiram. A dokler se nisem upočasnil in gledal s srcem, nisem videl toliko lepote. Osvajal sem cilje in slikal s pomočjo tehnike. Zdaj hodim počasneje, gledam drugače in vidim več. Uživam v fotografiranju, zato so tudi slike drugačne, kot so bile nekoč.

Tehnika je zdaj še boljša, kot je bila. Zdaj si na dovoljenih in nenaseljenih območjih pomagam tudi z dronom, saj me navdušujejo drugačni pogledi iz zraka. Lahko poskusite, a ne počnite tega v mestu in ne pozabite upoštevati pravil in predpisov!

 

 

Ali sem že vse fotografiral? Odgovor je ne.

Za Laščane sem tisti s fotoaparatom in ko me srečajo, me radi vprašajo: »A si že vse pofotografiral?« »Ne, še ne«, je moj odgovor. Vedno lahko vidiš kaj novega in tu je še to načelo, ki pravi, da moraš za res dobro fotografijo vsaj 8-krat na lokacijo. To zame sicer ni najpomembnejše. Rad najdem lepoto v običajnih rečeh, rad se preizkušam v klavrnih svetlobnih pogojih. Všeč mi je, ko najdem na primer drevo, mimo katerega sem šel že mnogokrat, pa ga zagledam v novi podobi.

Laško je prečudovito mesto, ki nas z motivi prelepe pokrajine v vseh letnih časih vsakič preseneča in znova navdihne. Veselim se jeseni in pohoda Po nekdanjih trških mejah Laškega in seveda Martinovega, saj ta dva dogodka obeležujeta mesec november, ki nas lahko prežame s turobnostjo, če se ne zazremo v lepote okoli nas.

 

Fotografije Borisa Vrabca spremljajte na

www.facebook.com/boris.vrabec.5

www.instagram.com/borisvrabec/