Umetniška razstava Narava, ljubezen, ženska

Kdaj: 7. 3. 2025 18:00 - 7. 3. 2025 20:00

Kje: Kulturni center Laško

V Kulturnem centru Laško se po daljšem premoru znova kar vrstijo likovne razstave priznanih umetnic in umetnikov, ki s svojimi neobičajnimi stvaritvami tvorno dopolnjujejo slovensko likovnoumetnostno prizorišče. Tokratna razstava treh slikark mlajše in srednje generacije sodi v sklop prireditev ob 8. marcu, Dnevu žena, prazniku ki je že zdavnaj prebrodil nekdanjo spolitiziranost, pri čemer ostaja kot opomin, da ženske še zdaleč niso enakopravne niti v zahodni Evropi, kaj šele drugod po svetu, da ne govorimo o zlorabah, poniževanju in izkoriščanju. Nedavna razstava dveh slikark in slikarja z naslovom Mistična ženska, je predstavila žensko kot malodane pravljično, nadnaravno bitje,  tokratna razstava Narava, ljubezen, ženska, pa predstavlja žensko kot del narave, kot mater in nosilko družinske ljubezni ter vsestransko ustvarjalko.

V umetniški razstavi se nam bodo predstavile tri slikarke, umetnice. Katja Bednařik Sudec, Laura Kumprej in Lucija Stramec.

Laura Kumprej je z naravo še posebej povezana, saj je prevzela očetovo kmetijo med gorami na Koroškem, hkrati pa ima dovolj moči, da se kot akademska slikarka in kmalu magistra posveča likovni ustvarjalnosti. njene krajine bi lahko označili kot eksplozivno ekspresivne, saj je globinsko prostorska iluzija eden nosilnih likovnih elmentov, katerega učinek dosega z različnimi sredstvi, od toplo hladnih barvnih kontrastov oziroma barvne modulacije, do kompozicijskih diagonal, linearne perspektive, zlatega reza kot sredstva dinamike, zmanjševanja likovnih objektov z oddaljenostjo ipd. Njen slog je sicer po eni strani ploskovit in risarski, saj praviloma poudarja oblike s krajšimi ali daljšimi črtami, po drugi pa prevladuje že omenjena, barvno žareča slikovitost. Sugestivnost njenih prevladujoče panoramskih krajinskih upodobitev je tako močna, da opazovalca nekako posrka v likovno dogajanje in mu tako odpira popolnoma nova obzorja koroške pokrajine.

Tokratna razstava sega od panoramskih pokrajin do izsekov gozdnega ekosistema akad. slik. Lucije Stramec, ki je v zadnjem ustvarjalnem obdobju popolnoma spremenila likovno tehniko in se od slikarstva usmerila v risbo, ki  posreduje grafično učinkovanje. Že od samih začetkov se je umetnica posvečala drevesom, letečim krilatim semenom, podrastju in na splošno gozdovom, vendar v slikovitem, kolorističnem izrazu. Zadnje obdobje pa prinaša popolno novost, tako v izrazu kot tehniki, vključno z drugačno, morda celo bolj kaotično interpretacijo gozda kot nekoč.  Platno kot nosilec ali temeljnik je zamenjal papir, vsaj v večji meri, oljne barve je zamenjal tuš, poteze s čopičem je zamenjalo diagonalno črtkanje z belo barvo po prevladujoči črni, redkeje temno rdeči, še bolj redko pa po kakšni drugi barvni podlagi. Umetnica sama pravi, da riše s svetlobo, svetlobna perspektiva pa posreduje njenim gozdovom, poleg prepletanja in prekrivanja vej in debel, izrazito globinsko prostorsko učinkovanje. Lucija Stramec se že vrsto let ukvarja z restavriranjem cerkvenih poslikav, pri čemer jo navdušujejo in navdihujejo razni interijerji, zanimiv pa se ji zdi tudi lasten atelje, zato se je odločila za nenavaden motivski preobrat. Združila je namreč eksterier gozda z močno stiliziranim interierjem cerkve, vključno z zidarskim odrom, ter ustvarila skrajno samosvoje delo. Podobno je združla tudi gozd s svojim ateljejem.

Akad. slik., mag. Katja Bednařik Sudec združuje naravo, točneje cvetlične vrtove, z materinstvom, pri čemer je ustvarila serijo nosečniških avtoportretov Oda materinstvu, ki na malodane transcendenten način opevajo ženskost. Umetničino novejše ustvarjalno obdobje označuje uporaba raznih materialov, ki se med seboj dopolnjujejo in slojevito prekrivajo z različnimi nosilci, poleg osnovnega platna. Tako lahko najdemo klasični akril na platnu, potiskane prosojne tkanine, originalna idrijska čipka, razni najdeni predmeti, kot so plastični cetovi in perlice, les, niti, njene avtorske vezenine, epoksi smola in drugo. Z uporabo prosojnih bombažnih takanin, s katerimi prekriva osnovno likovno dogajanje na platnu, ustvarja neke vrste distanco oziroma zamegljenost, pri čemer vabi opazovalca, da stopi čisto blizu slike in si jo “globinsko” ogleda. Slikovne površine zaradi številnih aplikacij sicer posredujejo strukturalistično učinkovanje, ki pa zaradi omenjenih prekrivajočih prosojnih tkanin izgubijo svojo “reliefnost”. Med številnimi umetničinimi likovnimi deli je treba omeniti neke vrste rotundo z imenom Skriti vrt (Hidden Garden – 5 m premer, 2,5 m višina) iz leta 2006, ki je poslikana po vsej notranji beli površini s cvetlicami, v obliki panoramskega pogleda, kot neke vrste panoptikuma. To delo je pomembno tudi zato, ker ga je Katja Bednařik Sudec uporabila pri svoji Delavnici za opolnomočenje ženske Skriti vrt moje notranje moči, kjer poziva udeleženke k vezenjem grafitov iz literature po lastnem izboru v platno rotunde. Umetnica namreč večkrat prireja likovne delavnice za ženske, kjer hkrati izvajajo vezenja, kot to počne tudi sama, zato je ustvarjanje njenih slik tako dolgotrajno.

Tokratna razstava likovnih del treh akad. slikark ni le poklon ženskam, ampak tudi pozdrav pomladi, ki jo umetnice s svojim življenjem in delom neprestano častijo, kot obdobje ponovnega razcveta, z upanjem, da bo končno zavladal mir, sožitje in enakopravnost vseh posameznikov in narodov, na tem edinem planetu, ki ga imamo.

Vljudno vabljeni!