V košarici ni izdelkov.
Spletno mesto uporablja piškotke za pravilno delovanje spletne strani in izboljšanje vaših izkušenj. Več informacij najdete v Politiki o piškotkih .
Pri približno 80 % vrst kmetijskih in divjih rastlin cvetni prah prenašajo žuželke. Od njihovega opraševanja je odvisna pridelava ene tretjine človeške prehrane. Ob opraševanju največkrat pomislimo na medonosno (kranjsko, domačo) čebelo, a zelo pomembna je tudi vloga divjih opraševalcev. Ugotovili so, da so divji opraševalci pogosto celo bolj učinkoviti kot medonosna čebela …
E-priročnik: Divji opraševalci
Video: Pestrost opraševalcev na žafranu, Divji opraševalci
Ali ste vedeli?
A) Hrana, pridelana s pomočjo opraševanja žuželk, je ključen vir nekaterih vitaminov.
B) Čmrlji so prilagojeni na nizke temperature, zato lahko oprašujejo tudi v hladnem, vetrovnem in celo deževnem vremenu, ko je medonosna čebela nemočna. To je zlasti pomembno pomladi v času cvetenja sadnega drevja, ko je pogosto slabo vreme.
C) Čeprav izgledajo nerodni, so čmrlji v resnici zelo hitri in v enakem času oprašijo dva do štirikrat toliko cvetov kot medonosna čebela.
D) Čmrlji so zelo odlačeni, zato se jih oprime več cvetnega prahu. Ob enem obisku ga prenesejo dvakrat toliko kot medonosna čebela.
E) Čmrlji cvet lahko močno stresejo, kar tudi izboljša opraševanje, pri nekaterih rastlinah, najbolj npr. paradižniku, pa je to celo nujno.
F) Čmrlji cvet lahko močno stresejo, kar tudi izboljša opraševanje, pri nekaterih rastlinah, najbolj npr. pri paradižniku, pa je to celo nujno.
G) Čmrlji so zelo uporabni za opraševanje v rastlinjakih. V ta namen jih v tujini gojijo za prodajo. Uvažajo jih tudi za slovenske pridelovalce zelenjave, kar pa našim čmrljem predstavlja novo grožnjo. Obstaja namreč nevarnost vnosa novih bolezni ali pa križanja z avtohtonimi čmrlji, česar posledice so zelo nepredvidljive.
H) V Sloveniji je bilo doslej najdenih 35 vrst čmrljev.
I) Čebele samotarke so izvrstne opraševalke. Ena sama čebela lahko opravi delo kar 100 medonosnih čebel! Skrivnost njihove učinkovitosti je v tem, da cvetnega prahu ne zlepijo, zato ga več pade na cvetove.
J) V Sloveniji je bilo doslej najdenih več kot 500 vrst čebel. Večina jih živi samotarsko, nekatere pa tudi v različnih oblikah skupnosti.