Junij je najbolj medovit mesec leta, dišeče lipovo cvetje pa ena najpomembnejših čebeljih paš. O pomenu lipe v zgodovini slovenskega naroda govorijo mnoge legende in ljudske pesmi, njene darove pa lahko uživamo tudi v zeliščnih pripravkih, medenih dobrotah in žganih pijačah KBZ Okusiti Laško. Mehak lipov les je navdihnil tudi rokodelske ustvarjalce.

 

Za zeliščni čaj je vedno čas, je dejal Sebastian Kneipp, katerega načela celostnega pogleda na človekovo zdravje in dobro počutje spoštujemo in upoštevamo tudi v današnjem času.

 

Na Kmetiji Pr’ Kofetl pripravljajo Hišno čajno mešanico Kofetlc z zgovornim imenom Zadihaj s polnimi pljuči. Vključuje zelišča, ki so skrbno in ročno nabrana na obronkih pod Šmohorjem ter naravno sušena.

>>>

Zeliščni čaj popotnega meniha s Kmetije Kozmus, dobitnik Zlatega priznanja na Dobrotah slovenskih kmetij, vsebuje deset sestavin. Devet od njih predstavljajo skrbno izbrana, ročno nabrana in naravno sušena zelišča. Ta so z obilo znanja in srčnosti sestavljena v zeliščno mešanico, posvečeno spominu na menihe iz nekdanje Kartuzije Jurklošter. Ena od sestavin so tudi cvetovi lipe, ostalih osem pa se vam bo razkrilo ob okušanju tega krepčilnega čaja. In katera je deseta sestavina?

>>>

Ročno nabran in pripravljen Pesnikov čaj je poklon domačinu pesniku Antonu Aškercu.  Sestavljen je iz cvetov lipe in cvetnih lističev  vrtnice. Lipa ima mnoge uporabne lastnosti in spada med zelišča, ki so bila vedno v naših domačih lekarnah. Vrtnico poznamo kot okrasno rastlino z mnogimi oblikami in barvami cvetov.  Plodovi večine so užitni in lahko nadomestijo šipek. Cvetovi  nekaterih sort so močno dišeči in uporabni tudi za aromatiziranje slaščic in jedi.

>>>

 

Ali ste vedeli?

A) Lipa in lipovec sta dve različni slovenski avtohtoni drevesni vrsti. Na naslednji povezavi izveste, kako ločimo lipo od lipovca: https://zelenisvet.com/lipa-in-lipovec/

B)Pri ljudstvih srednje Evrope je imela lipa že od nekdaj pomen svetega drevesa. Bila je drevo življenja, zdravja, modrosti in pravičnosti. Pod njo so se zbirali starešine, se posvetovali in razsojali. Pod lipo se je smela govoriti le resnica.

C) Zbori in pravde pod lipo, ki so bili sestavni del starega državnega prava Karantanije, so vplivali na to, da v srednjem veku po slovenskih krajih ni bilo nobene cerkve, nobenega gradu, vasi, trga in mesta brez lipe, ki je bila vedno deležna visokega spoštovanja vseh družbenih slojev.

D) Osrednjo vlogo ima lipa tudi v legendi o Kralju Matjažu, kjer kralj Matjaž pooseblja slovenski narod, lipa pa korenine, h katerim se mora naš narod vrniti, če želi ne le preživeti, ampak živeti svobodno, srečno in zadovoljno.

E) Stare lipe spadajo med naše najpomembnejše dendrološke spomenike. Najstarejša lipa na Slovenskem je t. i. Najevska lipa ali točneje Najevnikov lipovec, ki je po nekaterih navedbah celo najstarejša lipa na svetu. A tudi Šmohorske lipe po starosti in očarljivi lepoti ne zaostajajo dosti za njo. Leta 2008 so bile na Celjskem izbrane za drevo leta, najstarejša med njimi pa je bila leta 2010 izbrana za drevo leta v Sloveniji.

F) V staroslovanskem obredju se je uporabljala predvsem medica, pridobljena iz lipovega medu. O blagodejnih učinkih lipovih cvetov govori članek na naslednji povezavi: https://www.gorenjske-lekarne.si/svetovanje-clanek/lipa-navad

Doživi Laško in se prijavi na naše e-novice

Sledite nam na Instagramu @lasko_slovenia

Spletno mesto uporablja piškotke za pravilno delovanje spletne strani in izboljšanje vaših izkušenj. Več informacij najdete v Politiki o piškotkih .