Nekdanja romarska pot iz Laškega na Šmihel

Pot vodi od obnovljenega studenca (»na rampi«) ob cesti Podšmihel – Debro, mimo kamnitega rudniškega mejnika do kamnitega stebrnega znamenja, od tu dalje pa po prvotni trasi nekdanje romarske poti iz Laškega na Šmihel, najprej do prve od štirih še stoječih kapelic križevega pota na Šmihel – Jarhove kapelice (prvotno je bilo postavljenih sedem kapelic) in nato do cerkva sv. Mihaela po urejeni in označeni tematsko-turistični pohodni poti B1 – Pot treh cerkva.

Nekdanja romarska pot iz Laškega na Šmihel
Na Šmihel je iz Laškega vodila romarska pot, ki je bila v uporabi vsaj 300 let, v občasni rabi še po koncu 2. svetovne vojne. Popolnoma se je opustila, ko je bila na to pot ob stari »Roševi« hiši postavljena nova stanovanjska hiša.

Zanimivosti ob poti:

• Kamnito stebrno znamenje Šmihel nad Laškim
  Kamnito stebrno znamenje stoji na vzhodnem pobočju šmihelskega hriba. Služilo je kot svetilno znamenje, ki je romarjem osvetljevalo pot proti mogočni dvostolpni romarski cerkvi sv. Mihaela (zgrajeni med letoma 1637 in 1641).Znamenje je pravokotne oblike z monolitno streho, pod katero so vklesani reliefni prizori, med katerimi je prepoznavno Kristusovo križanje. Predstavlja pomembno kulturno in dediščinsko točko ob nekdanji romarski poti.
• Kapelice križevega pota na Šmihel
  Kapelice križevega pota na Šmihel – Po zapisu domačina iz Laškega prof. Miloš Rybářa, je zaradi romarjev dal med leti 1642 in 1648, laški župnik in naslovni škof Cobelli postaviti sedem kapelic križevega pota. Ohranile so se le še štiri, zadnja je posvečena sv. Mihaelu in ima zvon, na katerega zazvonijo romarjj. Od nekdaj sedem kapelic, danes stojijo le še štiri.
• Obnovljen studenec s pitno vodo (»na rampi«)
  Ob cesti Podšmihel – Debro, se je pred leti obnovil studenec s pitno vodo imenovan »na rampi«. Črpališče vode in nekdanja separacija sta bila del rudniške ozkotirne železnice, ki je povezovala premogovnik v Spodnji Rečici z nakladalno rampo in separacijo ob železniški postaji v Laškem. Uničen je bil ob poseku gozda nad železnico. Studenec ima kvalitetno izvedeno zajetje in rezervoar. Voda je primerna za pitje in se je uporabljala vse do ukinitve rudniške železnice. To vodo so do ureditve mestnega vodovoda, uporabljali tudi prebivalci Podšmihela.