BARBARA PENIČ, turistična vodička, game master Unlock Laško in ustvarjalka znamke Katrushka

»Vse, kar se ve, se pa tudi ne pove,« je baje rekel sveti Nepomuk, ki prst na svojih ustnicah drži tudi v kapelici ob mostu čez Savinjo v Laškem. Priznam: jaz veliko povem, a nikoli toliko, da vi ne bi mogli raziskati še kaj po svoje! Odkar z gosti od vsepovsod z igro Unlock Laško odklepamo skrivnosti in ključavnice, se množijo tako odkritja kot navdihi za nove zgodbe mojega mesta. Naj vas na obisk k nam vabijo nekateri njihovi junaki!

 

 

Farovška deklica

Če bi na letošnjo kresno noč, 21. junija, svetila polna luna, bi lahko mladenič brez greha, obvezno rojen v znamenju strelca in star 22 let, o pod Humom osvojil Farovško deklico, ki sedi na 40 skrinjah dragocenosti.

Ker polne lune letos še ne bo, vas bom kot prava Laščanka izpod Huma zagotovo lahko še dolgo vabila na odkrivanje skrivnosti farovške deklice. Kaj čuva v svojih skrinjah? No, saj veste – vse, kar se ve, se pa tudi ne pove! Prišepnem pa vam lahko, da sem jaz prepričana, da je med njenimi zakladi zagotovo tudi voda. Laško jo ima v vseh lepih in zdravih oblikah.

 

Hamlet iz Laškega 

Biti ali ne biti raziskovalec Laškega? To sploh ni vprašanje! Prvi prevod Shakespearovega Hamleta v slovenščino je leta 1865 napisal Karl Šauperl v kaplaniji v centru Laškega. Kaplanija je blizu cerkve, povezane z zgodbami templarjev. Nekje levo od vhoda naj bi še bila njihova skrivna znamenja. So ali niso? Vse, kar se ve, se pa tudi ne pove! Raziskujte.

 

Laški Miha

Brez mladeniča iz Laškega  bi prva slovenska natisnjena knjiga, Trubarjev Katekizem, ne izšla že leta 1550. knjiga. Mihael Tiffernus, po moje Laški Miha, je bil janičar, ki so ga Turki pozabili v Laškem, kjer ga je posvojila družina Štih. Poslali so ga v šole in postal je svetovalec vojvode Krištofa in eden največjih humanistov srednjega veka. V Tubingenu je ustanovil sklad za sofinanciranje kranjskih študentov, pomagal pa je tudi protestantom in Trubarju. Zakaj je znan kot Tiffernus? Vam povem, ko se vidimo na potepu po Laškem!

 

Konj Rubis

Zakaj se pivo iz Laškega imenuje Zlatorog in zakaj je to pomembno za slovensko narodno zavest, lahko izveste na ogledu pivovarne ali ob vrčku piva, brez katere naj ne mine ogled mojega mesta.  Morda bo malo manj lahko na hitro izvedeti, kdo je bil Rubis, zadnji štirinožni delavec laške pivovarne.

No, jaz vselej z veseljem povem, da je bilo še leta 1957 v laških gostilnah običajno vprašanje, ali je danes Rubis že prišel. Če je bil odgovor pritrdilen, je bilo pivo že na voljo. Razvažal ga je namreč vprežni konj Rubis. Sanjam, da bo njemu na čast enkrat v prihodnosti v Laškem pivnica, ki se bo  imenovala Rubis!

 

Laški uličar

Kako teče Savinja in kakšno je nebo nad Laškim, rada odkrivam v spremstvu našega psa – laškega uličarja. Z mešano pasjo mrcino gledava, kako teče in kako včasih narašča reka Savinja, včasih jo mahneva na Šmihel, kjer v kapeli na križevi poti pozvoniva za izpolnitev želja, občasno pa tudi na Krištofa, kjer so v cerkvi najstarejše orgle na slovenskem. Tu in tam se ozirava v nebo, kjer je zaradi lege Laškega v še kar stisnjeni dolini med lepimi vrhovi težko videti cele oblake, kar pa ni ovira, da kakšni Laščani in Laščanke ne bi imeli glave med oblaki!

 

Katrushka in spogledljive gospodinje

Tam nekje iz ne povsem znanih horizontov neba prihajajo tudi zamisli za vse, kar počnem, ko nisem turistična vodička ali game master za odklepalce Laškega. Pred leti sem farovško deklico, mojo najljubšo junakinjo, upodabljala v steklu. Ker jo bo slej ko prej kdo odrešil njenega sedenja na skrinjah, zadnja leta šivam predpasnike, s katerimi lahko svoje skrinje napolnijo spogledljive gospodinje, ki imajo – kot jaz – rade romantične zgodbe.

 

 

Med predpasnike znamke Katrushka te dni prihaja predpasnik, ki bo zares laški. Kako se bo to videlo? Saj veste – vse, kar se ve, se pa tudi ne pove. Nekatere reči pač morate spoznati na lastne oči. Odkrivajte Laško po svoje. Lahko tudi z mano!