Pohodništvo

cerkev sv. Mihaela, cerkev sv. Katarine, šmohorske lipe	34,4 km (krožna pot)	867 m	12–14 ur

Vrsta poti: planinska pot

Zahtevnost: srednje zahtevna

Najnižja točka poti: 223 m

Najvišja točka poti: 1090 m

Izhodišče: Laško

Cilji na poti: Šmihel, Kuretno, Govško brdo, Baba, brunarica »Pri knapu pod Babo«, Ostri vrh, Kal, Mrzlica, Gozdnik, Šmohor, Tolsti vrh, Malič

Pot po vrhovih vzhodnega dela Posavskega hribovja obkroži idilično Rečiško dolino.

Vrhovi  ponujajo lepe razglede na okoliške vasi in hribovja. Osvojene točke lahko z žigi označite v dnevniku Rečiška planinska pot.

cerkev Lurške Matere Božje na Lurdu	5,8 km v eno smer	672 m	3–4 ure

Vrsta poti: planinska pot

Zahtevnost: srednje zahtevna

Najnižja točka poti: 238 m

Najvišja točka poti: 910 m

Izhodišče: Rimske Toplice (pri trgovini Tuš)

Cilj: Kopitnik

Do prepadnega vrha Kopitnika iz Rimskih Toplic vodita dve poti. Obe vključujeta cerkev Lurške Matere Božje na Lurdu

Z vrha Kopitnika se razpre pogled na spodnjo Savinjsko dolino in na Veliko Kozje nad Zidanim Mostom. Ob lepem vremenu seže razgled tudi do Gorjancev na južnem robu Slovenije.

cerkev Lurške Matere Božje na Lurdu	4,4 km v eno smer	672 m	3–4 ure

Vrsta poti: planinska pot

Zahtevnost: srednje zahtevna

Najnižja točka poti: 238 m

Najvišja točka poti: 910 m

Izhodišče: Rimske Toplice (pri trgovini Tuš)

Cilj: Kopitnik in Koča pod Kopitnikom

Do prepadnega vrha Kopitnika iz Rimskih Toplic vodita dve poti. Obe vključujeta cerkev Lurške Matere Božje na Lurdu. Z vrha Kopitnika se razpre pogled na spodnjo Savinjsko dolino in na Veliko Kozje nad Zidanim Mostom. Ob lepem vremenu seže razgled tudi do Gorjancev na južnem robu Slovenije.

4,4 km v eno smer	786 m	4 ure

Vrsta poti: planinska pot

Zahtevnost: srednje zahtevna

Najnižja točka poti: 207 m

Najvišja točka poti: 993 m

Izhodišče: Zidani most (železniška postaja)

Cilj: Veliko Kozje in Gašperjeva koča pod Velikim Kozjem

Razgledno Veliko Kozje se med Rimskimi Toplicami in Zidanim Mostom dviga visoko v nebo. Z njegovega pomola je preko prepadne stene lep pogled na dolino Savinje in okoliško hribovje. Ob lepem vremenu je od tod mogoče videti tudi Julijske Alpe ter Kamniško-Savinjske Alpe.

15,7 km	786 m	5–7 ur

Vrsta poti: planinska pot

Zahtevnost: srednje zahtevna

Najnižja točka poti: 207 m

Najvišja točka poti: 993 m

Izhodišče: Rimske Toplice

Cilj: Veliko Kozje in Zidani most (železniška postaja)

Na Veliko Kozje se lahko odpravite iz Zidanega Mosta ali iz Rimskih Toplic. Z vzponom z ene in spustom na drugo stran si lahko pot naredite še zanimivejšo. V en ali drug izhodiščni kraj se lahko vrnete tudi z vlakom.

grad Tabor, razgledišče Blaževa skala, razgledišče Divji farovž, rastlinstvo Huma, razgledišče Prižnica, evharistični križ pod vrhom Huma	3,8 km (krožna pot)	269 m	1–2 uri

Vrsta poti: športno-rekreativna pohodna pot

Čas hoje: 1-2 uri

Dolžina: 3,8 km

Zahtevnost: srednje zahtevna

Najnižja točka poti: 284 m

Najvišja točka poti: 583 m

Izhodišče: Laško (grad Tabor), GPS: 46.157475, 15.23743

Potek poti: Laško (grad Tabor), vrh Huma (583 m), čez tri vrhove v zaselek Zahum in nazaj do izhodišča poti

Hum se nad mestom Laško strmo in ostro vzpenja vse do višine 583 m. Pot do vrha, od koder se razkrije čudovit razgled, vodi skozi gozd in pritlikavo grmičevje. Na poti je urejenih več zavarovanih razgledišč (Prižnica, Prepadna udorina in Blaževa skala), počivališče z informativno tablo rastlinstva Huma, tik pod vrhom pa stoji evharistični križ.

Kulturni center Laško, cerkev sv. Martina, Žegnan studenec	3,5 km	10 m	40 minut

Vrsta poti: sprehajalna, športno-rekreativna pohodna pot

Zahtevnost: nezahtevna

Najnižja točka poti: 229 m

Najvišja točka poti: 239 m

Izhodišče in cilj: Laško, Thermana Laško

Na sprehajalni poti po obeh bregovih reke Savinje vas spremljajo številne mestne znamenitosti. Na poti, ki vodi do centra mesta, je tudi proga za Preizkus hoje na 2 km ter fitnes na prostem.

Cerkev sv. Mihaela, cerkev sv. Katarine, cerkev sv. Krištofa	6,6 km	189 m	2–3 ure

Vrsta poti: tematsko-turistična pohodna pot

Zahtevnost: srednje zahtevna

Najnižja točka poti: 233 m

Najvišja točka poti: 442 m

Izhodišče: Laško, naproti hotela Zdravilišče Laško nad železniškim podhodom

Cilji na poti: Šmihel, Kuretno, Strmca

Zanimiva pot po zeleni naravi vodi do dvostolpne cerkve, ki spada med najpomembnejše kulturne spomenike v porečju Savinje, do ene najstarejših cerkva v laški prafari in do cerkve z najstarejšimi orglami na Slovenskem. Spoznajte sakralno dediščino območja.

cerkev matere Božje v Marija Gradcu, cerkev sv. Martina	11,2 km	321 m	3–4 ure

Vrsta poti: tematsko-turistična pohodna pot

Zahtevnost: srednje zahtevna

Najnižja točka poti: 224 m

Najvišja točka poti: 545 m

Izhodišče poti: Laško, TIC Laško

Cilji na poti: Tovsto, Ojstro, Gabrno, Trojno, Lahomšek, Marija Gradec

Ko je bilo Laško še trg, so imeli prebivalci običaj, da so vsakih nekaj let obhodili meje svojega ozemlja in tako potrdili, da je njihova last. Po enaki poti se lahko še danes podate tudi vi.

Aškerčeva domačija, Zidani Most	9,3 km	321m	2-3 ure

Vrsta poti: tematsko-turistična pohodna pot

Zahtevnost: srednje zahtevna

Najnižja točka poti: 216 m

Najvišja točka poti: 537 m

Izhodišče poti: Zidani most (v bližini železniške postaje) ali  Rimske Toplice (ob vstopu v zdraviliški park)

Cilji na poti: Širje, Brezno, Veliko Širje, Straže, Lukovica, Senožete in Aškerčeva domačija

Pot, poimenovana po največjem slovenskem pesniku balad in romanc Antonu Aškercu, vodi po krajih njegovega otroštva in odraščanja. Tod so tudi najdišča predmetov iz rimskih časov, obdobja turških vpadov in čarovniških procesov. Etnološko in literarno dediščino odkriva Aškerčeva domačija na Senožetih.

Namig: Avto pustite na parkirišču v Rimskih Toplicah, se z vlakom odpeljite do Zidanega Mosta in se po Aškerčevi poti vrnite v Rimske Toplice; ali obratno.

Območje vhoda v Ana rov nekdanjega rudnika Trobni Dol  s separacijo, strojnico in kovačijo, obračališče za lokomotivo »Šajba«, Lahomniški vintgar Golobove peči, slap Lahomniški Sopot, železniški predor v Sopoti, kozolec na Slogah ter Strelski dom v Mali Brezi.	5,9 km (v eno smer)	194 m	1–2 uri (v eno smer)

Vrsta poti: tematsko-turistična pohodna pot

Čas hoje: 1-2 uri

Dolžina: 5,9 km (v eno smer)

Zahtevnost: nezahtevna

Najnižja točka poti: 295 m

Najvišja točka poti: 489 m

Izhodišče: Kozolec na Slogah (Tevče) GPS: 46.143324, 15.283587

Potek poti: Tevče, Olešče, Mala Breza, Trobni Dol in nazaj

Pot vodi po nekdanji trasi ozkotirne železnice Trobni Dol – Lahomno, po kateri so vozili premog iz Ana rova Rudnika Trobni Dol v Lahomno. Med hojo po tevški dolini in dolini Sopote spoznavamo življenje rudarjev ter preteklost kraja in okolice.

Energijski park Sveta Trojica	2,5 km v eno smer	496 m	2 uri

Vrsta poti: tematsko-turistična pohodna pot

Zahtevnost: srednje zahtevna pot

Najnižja točka poti: 355 m (Jurklošter)

Najvišja točka poti: 851 m (sv. Trojica)

Hrib Sveta Trojica (851 m) nad Jurkloštrom je priljubljena izletniška točka za pohodnike in ljubitelje neokrnjene narave, kakor tudi odlična razgledna točka. Ob ugodni vidljivosti se od sosednjih držav vidijo Dolomiti v Italiji, Sljeme na Hrvaškem in več mejnih gora v Avstriji (Peca). Od domačih hribov in gora se vidi Snežnik, Gorjanci, Lisca, Kum, Bohor, Donačka gora, Boč, Pohorje, Konjiška gora, Plešivec, Mrzlica, gora Oljka, Menina planina, Kamniško Savinjske Alpe (Ojstrica, Planjava, Brana, Turska gora, Skuta, Grintovec), v Julijcih pa tudi Triglav. Na vrhu hriba stoji cerkev sv. Trojica, podružnica fare sv. Mavricija Jurklošter.)

Namig: Energijski park Sveta Trojica – na območju hriba Sveta Trojica je bilo odkritih več energijskih točk.

Vaško korito Cerkev sv. Mohorja Starodavne lipe Dom na Šmohorju Vzletišče za jadralne padalce na Maliču Žganjekuha KNEJA	1,5 km	42 m	30 min

Vrsta poti: tematsko-turistična pohodna pot

Zahtevnost: sprehajalna nezahtevna pot

Najnižja točka poti: 745 m

Najvišja točka poti: 787 m

Krožna tematsko-turistična pohodna pot B7 – Pot od lipe do lipe je dolga 1,5 km. Od Doma na Šmohorju se sprehodimo do nekdanjih vaških korit, kamor so vaščani gnali piti živino, uporabljali pa so ju tudi za lastno oskrbo s pitno vodo. Po ustnem izročilu je bilo korito na levi strani namenjeno prebivalcem leve strani Šmohorja, desno korito pa prebivalcem desne strani Šmohorja. Pot nadaljujemo do več kot 400 let starih lip ob cerkvici sv. Mohorja, ki predstavljajo simbol sv. Trojice in prijateljstva med ljudmi, ki se pod njimi družijo. Do izhodišča poti se vrnemo po lokalni cesti in čez travnik. Med sprehodom uživamo v mirnem objemu narave Šmohorja in ob izjemnih pogledih na okoliške hribe, obiščemo pa lahko tudi nekatere druge zanimivosti v neposredni bližini.

Kartuzija Jurklošter, dolina Gračnice	10,7 km	224 m	3–4 ure

Orionova pot je speljana po sledeh starodavnih kultur skozi kraje in predele, za katere pater dr. Karel Gržan v knjigi V znamenju Oriona sklepa, da je tam bilo megalitsko svetišče, »središče sveta« v trikotu med Savinjo, Savo in Sotlo. Številna doslej večinoma neznana gradišča (več sto metrov dolgi zidovi, ruševine naselbin …), ki z izjemno natančnostjo sledijo zvezdni razporeditvi, to tezo razvidno potrjujejo. Na poti spoznavate tudi druge znamenitosti skrivnostne doline Gračnice.

Izhodišče poti: Jurklošter (obrambni stolp nekdanje kartuzije v Jurkloštru, zdaj preurejen v turistično informativna točko – TiT Jurklošter), GPS: 46.094739, 15.345066
Potek poti: Jurklošter, Mrzlo Polje, Pojerje, Blatni vrh, Puršnica, Marof, Mrzlo Polje, Jurklošter

Vrsta poti: naravoslovna pohodna pot
Čas hoje: 3–4 ure
Dolžina: 10,7 km
Zahtevnost: srednje zahtevna
Najnižja točka poti: 366 m
Najvišja točka poti: 594 m

Namig: Skrivnosti megalitskega svetišča in starodavnih gradišč predstavlja knjiga V znamenju Oriona, avtorja dr. Karla Gržana, patra, ki je več let deloval v Kartuziji Jurklošter. Knjiga je na voljo tudi v TIC Laško. 

rudniški rov	1 km	68 m	30 min

Vrsta poti: gozdna učna pohodna pot

Zahtevnost: nezahtevna

Najnižja točka poti: 456 m

Najvišja točka poti: 524 m

Izhodišče in cilj: Kmetija Slapšak, Padež

Urejena pot z imenom rudarskega škrata združuje ogled opuščenih podzemnih rovov srednjeveškega rudnika svinca in srebra, v katerih danes prebivajo netopirji in jamske kobilice, ter pot po gozdu z bogatim rastlinskim in živalskim življenjem. Tudi tu so vidni dokazi nekdanjega rudarjenja.

Park dobrega počutja	2 km

V Laškem lahko na preprost način preizkusite svojo telesno zmogljivost. Na sprehajališču ob Savinji poiščite progo za preizkus hoje na 2 kilometra. Če želite, lahko preizkus opravite z monitorjem srčne frekvence!

Proga 

Proga je urejena in označena v sklopu pohodne poti A8 – Zdraviliška pot. Nanjo opozarja informativna tabla ob poti. Na njej so tudi navodila za izvedbo preizkusa.

Preizkus

Razdaljo 500 m od točke A do točke B prehodite štirikrat. Pred preizkusom se ogrejte. Na cilju izmerite čas hoje in srčni utrip. Podrobna navodila si oglejte na kartonu za preizkus.